Iz brošure petletnice nastanka Tržaškega Partizanskega Zbora
Enkratno doživetje, da te povabi državnik, kakršen je Tito!
Pripravili smo se in odpotovali na veliko srečanje. Prispeli smo na prelepo Gorenjsko: tu se nahaja predsedniška rezidenca. Pevci, orkestraši in recitatorji z dirigentom smo se postrojili v veliki dvorani in kmalu zatem se je pojavil tovariš Tito z najvišjimi družbenopolitičnimi osebnostmi Slovenije. Z odra se je vsul plaz navdušenja.
Pred začetkom koncerta je v imenu ansambla zaželel predsedniku Titu in narodom Jugoslavije srečno novo leto najstarejši član zbora, učitelj v pokoju Miro Presl. Izrazil je prepričanje, da se je letos zaključilo zgodovinsko leto. Nato je naš kolektiv izročil tovarišu Titu spominsko darilo, delo Sergia Delmassa, lik Maršala Tita za časa desanta na Drvar.
Presednik Tito se je zahvalil z naslednjimi besedami: „Hvala lepa za vaše čestitke. Mislim, da imate prav, ko pravite, da je bilo to leto zgodovinsko, tudi glede na to, ker smo v tem času rešili važno vprašanje med nami in italijansko državo. To, da smo se sporazumeli kot sosedi, da bomo živeli dalje, kot morajo živeti sosedje, to je prijateljsko. Vi ste most med nami in italijanskim ljudstvom, ki se nahaja prav na ozemlju Trsta, ki pa ga 30 let nismo uspeli dograditi do kraja. Letos smo ga dogradili in vi boste zdaj tam, naši dragi sosedi in naši rojaki: glejte, da boste med nami in Italijani v prihodnje čim boljši tolmači naših dobrih odnosov. Želim vam vsem veliko uspehov v novem letu.“
V tem vzdušju se je pričel koncert TPPZ, kateremu so prisostvovali najvidnejši predstavniki SR Slovenije. Iz oči naših izvajalcev je izžareval ponos, da pojejo velikemu državniku in tovarišu, pod čigar vodstvom je večji del borcev, pevcev našega zbora, pomagal pregnati temne oblake velikih zgodovinskih dni.
Na koncu predvajanja „Partizanske balade“ je tovariš Tito ganjen stopil k dirigentu, mu čestital in se zahvalil za lepo podano mednarodno partizansko pesem. Ansamblu je zaželel obilo uspehov še v bodoče ter se mu priporočil naj še naprej širi duha teh pesmi na mlada pokolenja, za bratstvo in prijateljstvo med narodi.
Ko je zbor po želji tovariša Tita dodal k sporedu še nekaj pesmi se je tovariš predsednik prijazno odzval naši želji, da se skupaj fotografiramo. Zelo dobro razpoložen je stopil med mlade godbenike pred zbor in se smeje pošalil – Ne igram nobenega instrumenta – nato se je prisrčno rokoval z mnogimi pevci in zadržal naš zbor v prijetni družbi. Naši fantje in možje so imeli priložnost se pogovarjati z maršalom in najvidnejšimi predstavniki Socialistične republike Slovenije. Med nami je vladalo čudovito ozračje, fantje so se razživeli „ma prou pu primorsko“... Na koncu je zbor na željo tovariša predsednika zapel še nekaj naših in italijanskih borbenih pesmi in v slovo še Adamičevo Zdravljico.
Tovariš Tito se je še enkrat zahvalil in podčrtal poslanstvo našega zbora z željo, da zbor obide tudi druge republike naše lepe domovine. Živelo bratstvo med narodi, zdravo drugovi!
Brdo pri Kranju, 29. decembra 1975